Ingrid Knez


15 LET USTVARJANJA

... ob pričujoči razstavi likovnega društva Tuba je moja naloga, da zavrtim čas nazaj in skupaj z razstavljalci podoživim čas, ko se je njihova umetniška pot začela. Spominjam se, kako so takrat tečajnice na Večernem likovnem tečaju pripovedovale o želji po ustvarjanju, ki pa je zaradi premnogih obveznosti (služba, otroci) niso imele priložnost udejaniti. Ko se je pri mnogih ponudila priložnost, se je pojavilo tudi vprašanje: "Kako naj začnem, manjkajo mi osnove ...", takrat nam je življenje ponudilo priložnost, da smo se srečale. 

Naši prvi koraki sežejo v leto 1993, ko smo se srečale na Večernem tečaju za odrasle in odkrivale lepote ustvarjanja, vztrajale v skupnem učenju osnov teorije in risanja in spoznavanju različnih tehnik. 


To je bil čas obiskovanja prvih razstav, prvih udeležb na ex-temporah in drugih likovnih natečajih ter razpravljanj o umetnosti. Predvsem pa je bilo to obdobje pridobivanja samozavesti na tem področju. Počasi in vztrajno, s preizkušanjem v raznih tehnikah, so tečajnice iskale svoja močna področja, krepile svoj osebni likovni izraz in samozavest. Tako je sčasoma potreba po sodelovanju, druženju in raznih akcijah, postajala vse večja in porodila se je ideja o ustanovitvi lastnega likovnega društva, leta 1997 smo "tečajnice" ustanovile svoje likovno društvo TUBA. 

Začela so se intenzivnejša sodelovanja na raznih ex-temporah, večinoma v primorski regiji, pa tudi drugod po Sloveniji in zamejstvu, ki smo se jih skupinsko udeleževale in na katere nas vežejo lepi spomini (Špeter, Piran, Izola, Korte, Goče v Vipavski dolini, Marezige, Pomjan, Dekani, itd). 


Obiskovati smo začele sejme umetnosti (Pordenone, Bologna), organizirale strokovne ekskurzije (Benetke, Treviso, Verona), posameznice so se začele udeleževati raznih poletnih kolonij, družili smo se z drugimi likovnimi društvi (Lik, Paleta, Solinar, ...), sodelovale na raznih akcijah (poslikava scenografije za Mediteran festival, dobrodelne akcije, ...). 


Tudi skupinskih razstav je bilo čedalje več in širile so se v druge kraje. Potrebe po izražanju, podajanju misli in čustev, svojih prepričanj ali prikazovanju svojega domišljijskega sveta so nakazovale težnjo po prvih samostojnih razstavah. Prve, ki so intenzivneje ustvarjale in sklope svojih del postavile na ogled so bile: Aljoša Križ, Zdenka Petek, Danjela Paradiž, Barbara Čižmek. "Tubice", kot so se same večkrat šaljivo poimenovale, so se vse pogosteje udeleževale raznih likovnih natečajev in tekmovanj, med drugim tudi zlate palete, eno najimenitnejših amaterskih likovnih tekmovanj, ki pokriva več področij likovnega izražanja. 
Hobi je tako za marsikatero članico prerasel v več kot le ljubiteljsko dejavnost. Želja je dozorela v nujo po ustvarjanju. Delo in vztrajnost sta prinesli samozavest. 

Samozavest, da s svojimi izdelki sodelujejo tudi na čedalje bolj priznanih ex-temporah in dejstva, da so nekatera dela naših članic dobila nagrado (Aljoša Križ, 1. nagrada za akvarel, na piranskih ex-temporah) ali bila razstavljena v galeriji ob bok akademskim umetnikom (Zdenka Petek, Piranske ex-tempore 2012), so dokaz, da je pot, ki so si jo začrtale - vztrajno raziskovanje in učenje - edina prava za dosego zastavljenega cilja. Možnosti dojemanja umetnosti preko tako intenzivnega udejstvovanja, druženja, lastnih izkušenj pridobljenih na raznih natečajih, prireditvah, sodelovanjih in vztrajnega dela pri raznih mentorjih, je tisto, kar članice društva Tuba vodi po valovih ustvarjanja.

Ko se tako ozrem v preteklost in pogledam, kje so sedaj "tiste moje" tečajnice, začetnice, z veseljem ugotavljam, da z ljubeznijo in predanostjo širijo svoje znanje in stvaritve bližnjim in ob tem me zaobjame veselje ob misli, da sem lahko kot mentorica, vsaj delček pripomogla k pozitivnem kolesju ustvarjanja.